Omemba: Katarina Morano

»Najbolj sem se bala, da bi bilo to medsebojno obračunavanje z zmerljivkami samo o neizživetih sanjah.«

»Moram reči, da sem od te teme kar prestrašena, zdi se mi, da bi lahko bilo vsaj 1.000 tekstov, vsak odnos je drugačen.«

»Mislim, da je to predstava o dveh posameznikih, ki poskušata pač preživeti v tem trenutku po svojih najboljših močeh, se pri tem tudi malo poškodujeta, zavedno in tudi nezavedno.«

»Za Katarino Morano kot avtorico je sploh značilno to, da v svoja besedila spušča vse generacije, da ljubi vse generacije in da jo zanimajo vse generacije.«

»Da res sledim tekstu, se ne zmišljujem, ne dodajam, ker so vsi tokovi misli, zastranitve in mašila tja, kjer so, postavljeni z razlogom.«

»Vsakič, ko sodelujem z njima, se nekako zgodi, da se mi zdi, da sem teh nekaj mesecev, pa potem še kakšen mesec po premieri, za 15 odstotkov boljši človek: bolj potrpežljiv, bolj sočuten, bolj miren.«

»Da se znaš kdaj v jezik ugrizniti. Da si torej kdaj tiho, da ne izrečeš vsega tega, kar bi ti zdaj v tistem trenutku rekel.«

»Treh predstav brez sodelovanja Evropske prestolnice kulture sami ne bi zmogli izvesti.«

»Ta tematika je po njenih besedah zelo aktualna, a ker je intimna, je še vedno velika tabu tema.«

»Predstava prinaša komičen komentar na čas hitrih odnosov, ki človeka puščajo neizpolnjenega.«

»Predstava med drugim preizprašala sodobne teme, kot je denimo umetna inteligenca v kontekstu telesa in njegovega doživljanja tega fenomena.«

»Predstava temelji na avtorski improvizaciji, predstavila pa bo mesto Novo Gorico, na katero me vežejo otroški spomini.«

»Zvrstno so ta besedila raznolika, včasih tudi hibridna, sveža, nekatera obrtno odlično izdelana, druga z nekaterimi še ne čisto razrešenimi dilemami na ravni sižeja in fabule.«

»Lahko pa, kot je pred desetletji zapisal veliki mag Heiner Müller, s svojim upiranjem samoumevnemu uprizarjanju prinesejo gledališke presežke, predvsem pa je njihovo branje pretežno presežni užitek, ki nas ne pusti indiferentnih.«

»Verjetno se je tudi zaradi spremenjenega pravila za prijavo, ki omogoča širši spekter prijavljenih, izkazalo, da je dramsko pisanje lepo razvejano, včasih celo izjemno kvalitetno.«

»Očitno se dramatika še kako zaveda, da živimo v času velike politične krize, ki je hkrati lokalna in globalna in se je v zadnjem letu samo še zaostrila.«

»Teme, s katerimi se ukvarjava, izhajajo iz potrebe, da se o njih govori. Zato nas te teme nekako polnijo, ker imaš občutek, da vsaj govorimo o njih. Ne delamo si utvar, da spreminjamo svet v velikem pomenu, ga pa mogoče skozi majhne stvari.«

»Skoraj vedno poskušava delati tako, da imava torej že eno sliko o tem, kdo bo igral na koncu. To vodi v razmislek, kako oblikovati predstavo.«

»Saj ne moreš niti policije poklicati.«

»Poskušajo v predstavi soočiti dva vidika: ujetost v svet, ki se 'samo prilagaja in predaja nekemu narativu kapitala', medtem ko 'živi svet okrog nas vedno znova izgublja, s tem, ko izgublja narava, pa na neki način izgubljamo tudi mi'.«

»Se v nas nabira veliko neke jeze, ki se izraža v izgorelosti in depresiji.«

»Za njimi je intenziven študij, hkrati pa ga je bilo 'strah zaradi fenomenalne igralske ekipe'.«

»Tega nismo zmožni niti v družini ob smrti mame.«

»To je v teh časih, ko vendarle še pustoši covid-19, odlično.«

»V Tednu slovenske drame vsako leto v mestu vlada posebno vzdušje.«

»Gre za posluh in spoštovanje do gledalcev z naše strani in odzivnost ter neko željo po igranju z njihove strani.«

»Vitalnost in družbena odgovornost gledališča.«

»Repetitivnost: pričevanja se začenjajo z dokumentarnimi podatki o usodah beguncev.«

»S selektivnim izborom realnih predmetov, ki simbolizirajo usode posameznikov, ustvari pretresljivo instalacijo.«

»Zvok v uprizoritvah Gejm in Sedem dni evocira drugačnost in senzibilizira občinstvo.«